Koža

Zanimivosti

Čeprav le redko pomislimo na edinstvenost naše kože, pa le ta predstavlja veliko več kot le estetski ovoj našega telesa. Je največji telesni organ, ki tehta približno pet kilogramov in sodeluje pri izvajanju številnih funkcij, ki so ključne za ohranjanje našega zdravja.

Najbolj očitna funkcija kože je, da tvori zaščitno pregrado med zunanjim okoljem in notranjostjo telesa in tako preprečuje vstop tujkov (kot npr. virusov in bakterij) v telo. Vendar po koža ni le pasivna pregrada. V vrhnji plasti kože se namreč nahajajo t.i. Langerhansove celice, ki telo aktivno branijo pred vnetjem in na ta način tvorijo prvo obrambno linijo imunskega sistema.

Koža pa deluje tudi kot senzorični organ. Živčni končiči, ki se nahajajo v bližini površine kože, zaznavajo dražljaje, ki jih telo prejme iz svoje okolice in te nato prevajajo naprej proti možganom. Možgani te živčne signale nato pretvorijo v občutke toplote, mraza, dotika, pritiska in bolečine. Če se na primer dotaknete vroče skodelice, bodo opozorilni signali povzročili, da boste roko nemudoma umaknili, še preden lahko pride do nadaljnje poškodbe kože. V prostoru, v katerem je vroče ali hladno, pa vam bodo že ti občutki sporočili, da si morate obleči pulover ali vklopiti klimo. Vaša koža tudi aktivno sodeluje v nadzorovanju telesne temperature. Ko vam je vroče, koža pri ohlajanju telesa sodeluje tako, da se žile v njej razširijo in se začnete potiti. Ko vas zebe, se žile v koži skrčijo, da toploto zadržijo znotraj telesne sredice.

Koža je navsezadnje tudi nekakšna metabolična tovarna, saj se v njej z energijo sončne svetlobe sintetizira vitamin D, ki je ključnega pomena za normalno delovanje telesa.

Histologija kože

Za izvajanje vseh prej omenjenih funkcij se koža zanaša na specializirane strukture, ki jih lahko najdemo znotraj njenih treh slojev: epidermisa, dermisa in podkožnega tkiva.

Povrhnja plast

Povrhnja plast kože (epidermis) predstavlja zaščitno fizično pregrado, ki je približno debeline papirja. Najbolj povrhnji del epidermisa se imenuje stratum corneum. Sestavljajo ga celice, imenovane keratinociti, ki proizvajajo trpežen protein keratin in skupaj z njim tvorijo prožno zunanjo pregrado. Ko starejše celice na površini epidermisa odmrejo in se odluščijo, se mlajše, ki so prej bile globlje v epidermisu, pomaknejo na površino. Ta cikel se ponavlja in potreben je približno en mesec, da se površina kože popolnoma obnovi.

Epidermis ima ključno vlogo pri zaščiti vaše kože pred sončnim sevanjem. Najpomembnejše celice pri tem so pigmentne celice, ki se nahajajo v spodnjih plasteh epidermisa. Te celice proizvajajo pigment melanin in jih zato imenujejo melanociti. Melanin daje koži pigment in jo ščiti pred učinki ultravijoličnega sevanja. Ko melanocite izpostavimo sončni svetlobi, začnejo ti proizvajati večje količine melanina, ki kožo potemni in tako zagotavlja večjo zaščito pred nadaljnjimi poškodbami. Rakasto spremembo melanocitov imenujemo melanom.

Srednja plast

Srednja plast (dermis) se nahaja neposredno pod epidermisom. Ta plast je debelejša in vsebuje obilo kolagena, lasnih foliklov, živčnih končičev, krvnih in limfnih žil ter žlez, ki izločajo loj in znoj. Krvne žile znotraj dermisa s svojim krčenjem in raztezanjem omogočajo uravnavanje telesne temperature. Bele krvničke potujejo po dermisu in telo varujejo pred mikrobi, ki so prodrli skozi epidermis. Celice imenovane fibroblasti, izločajo kolagen, ki koži daje stabilnost in trdnost. Elastinska vlakna so sestavljena iz proteinov in dermisu dajejo elastičnost.

Globoka plast

Podkožno tkivo (hipodermis), ki ga sestavljata maščobno in vezivno tkivo, leži med dermisom in spodaj ležečim mišičnim tkivom ali kostnino. Tudi ta sloj vsebuje krvne žile in bele krvničke, ki telo varujejo pred infekti, vendar ne v tolikšni meri kot dermis. Maščobno tkivo v podkožju deluje kot zaloga energije, toplotna izolacija in kot zaščita mišic in kosti.

Nohti in lasje

Nohti in lasje so tudi del vaše kože. So zadebeljena in otrdela oblika epidermisa. Celice nohtov izvirajo iz ležišča nohta. Hitro odmrejo, vendar se za razliko od keratinocitov ne odluščijo. Sestavlja jih tudi veliko močnejša oblika keratina. Noht je tako dejansko le plast keratina tako kot tudi vsa ostala povrhnjica, le da je od nje veliko trši in debelejši. Za primerjavo je las, ki ga proizvede lasni folikel, tanka nit, sestavljena iz prekrivajočih se slojev keratina.

Staranje kože

Če pomislimo, da se povrhnja plast kože neprestano obnavlja, se nam to, da se koža stara, zdi celo nekoliko paradoksalno. Zakaj se koža torej sploh stara? Za to obstaja več razlogov, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju tega poglavja.

Kronološko staranje

Tok časa vpliva na staranje celotnega telesa. Z leti v koži pride do številnih biokemičnih sprememb. Kožne celice se s časom vedno slabše luščijo od površine kože, kolagenska in elastinska vlakna znotraj dermisa pa začnejo razpadati. Razpad kolagena in elastina skupaj z delovanjem gravitacije kožo vlečeta navzdol in pripomoreta k nastanku klasičnih znakov staranja. Začnejo se pojavljati fine gubice, globlje mimične gube, koža obraza pa postane povešena.

Z leti koža izgublja sposobnost zadrževanja vlage, zmanjša pa se tudi njena sposobnost preprečevanja okužb, zaznavanja dražljajev in reguliranja telesne temperature. Po več desetletjih podvajanja se lahko DNA znotraj kožnih celic poškoduje, kar lahko vodi v nenadzorovano delitev celic in posledično kožnega raka. Nohti običajno postanejo bolj krhki, lasje pa se začnejo redčiti in siveti zaradi zmanjšanega nastajanja pigmenta.

Del procesa staranja je genetsko pogojen. Ravno tako kot geni vplivajo na barvo naših oči in obliko las, vplivajo tudi na pojav gubic in teksturo, ki jo bo naša koža ohranila v poznejših letih. Razgradnja kolagena in elastina ter ostali znanilci staranja torej potekajo od posameznika do posameznika z različno hitrostjo.

Fotostaranje

Izpostavljenost soncu je poleg kronološkega staranja najškodljivejši faktor, ki doprinese staranju kože. Nabiranje poškodb zaradi izpostavljenosti UV svetlobi imenujemo fotostaranje in ljudje za odpravljanje njegovih posledic vsako leto namenijo milijarde evrov. Izpostavljenost soncu z leti povzroči nastanek gubic ter kože, ki na pogled izgleda povešena, rumena, suha in luskava. Fotostaranje prav tako pripomore k nastanku kožnega raka, predvsem nemelanomskega kožnega raka.

Znake kronološkega staranja lahko relativno enostavno ločimo od teh, ki so posledica fotostaranja. To lahko storite tako, da si ogledate gube, teksturo in pigmentacijo kože na obrazu in dlaneh. To kožo nato primerjajte s predeli telesa, ki niso bili tako močno izpostavljeni sončni svetlobi (npr. trebuh ali zadnjica). Razlika v stanju je lahko pretresljiva, še posebej, če ste v življenju opravljali poklic, zaradi katerega ste bili veliko izpostavljeni soncu. Kožo lahko skozi celotno življenje ščitite predvsem tako, da se izogibate prekomerni izpostavljenosti soncu, ko pa to v celoti ni mogoče, pa izberete ustrezna zaščitna sredstva v obliki UV oblačil in varnih krem za zaščito pred soncem.

Ultravijolična svetloba

Vloga UV svetlobe

Sonce oddaja tri valovne dolžine ultravijolične (UV) svetlobe. UVA žarki imajo najdaljšo valovno dolžino in prodrejo najgloblje v kožo. UVB ima krajšo valovno dolžino. UVC žarki imajo najkrajšo valovno dolžino in jih običajno absorbira že ozonska plast atmosfere. Kožo lahko poškodujejo vse tri vrste UV žarkov.

UVB žarki predstavljajo približno 5% UV sevanja, ki doseže površino Zemlje in prodrejo skozi epidermis, njihova akutna posledica pa je nastanek sončnih opeklin. S časom se lahko posledice izpostavljenosti UVB sevanju seštevajo in povzročijo razvoj znakov fotostaranja, med drugim nastanek gub. Strokovnjaki tudi v splošnem verjamejo, da je tveganje za razvoj melanoma neposredno povezano s tem, kolikokrat vas je v življenju opeklo sonce. Raziskave kažejo, da UVB sevanje povzroča specifično genetsko mutacijo, ki omogoča nekontrolirano delitev celic in posledično razvoj raka. Po podatkih naj bi tovrstno mutacijo imelo kar 90% vseh ploščatoceličnih karcinomov kože.

UVA žarki imajo najdaljšo valovno dolžino in imajo izredno pomembno vlogo pri procesu fotostaranja in nastanku kožnega raka. UVA žarki predstavljajo približno 95% sončnega sevanja, ki doseže površino Zemlje. Zaradi svoje daljše valovne dolžine ti žarki prodrejo globlje v kožo, poškodujejo globlje ležeče vezivno tkivo in koži posledično dajo usnjast videz.

Uporaba solarijev, ki vašo kožo izpostavijo UV sevanju, se močno odsvetuje. Sevanje, kateremu je vaša koža izpostavljena v solariju, je 10-15 krat večje kot sevanje, ki ga oddaja sonce sredi dneva. Ljudje, ki pogosto obiskujejo solarije, lahko na letni ravni prejmejo 1,2 do 4,7 krat večjo dozo ultravijoličnega sevanja kot osebe, ki so normalno izpostavljene sončni svetlobi. Ta številka pa sploh ne vključuje vsakdanje izpostavljenosti sončni svetlobi. Redno obiskovanje solarija poveča verjetnost za razvoj melanoma za 74%, prav tako pa poveča tudi verjetnost za razvoj bazalnoceličnega in skvamoznoceličnega karcinoma.

Ustrezna zaščita pred UV svetlobo

Najpomembnejši ukrep, ki ga lahko izvajate za zaščito vaše kože, je, da zmanjšate izpostavljenost soncu, ko je le to najmočnejše ter da ne uporabljate solarije. Sončni žarki so najbolj intenzivni med 10. in 16. uro, zato (v kolikor je to le možno) poskušajte takrat zmanjšati čas, ki ga preživite zunaj. Poskušajte se zadrževati v senci in upoštevajte sevanje, ki se odbija od vode, peska in snega.

Zelo pomembno je, da pred sončnimi žarki zaščitite tudi otroke. Večina poškodb, ki kasneje v življenju povzročijo razvoj kožnega raka, namreč nastane v otroštvu.

Pred soncem se lahko učinkovito dodatno zaščitimo tako, da nosimo pokrivalo in primerna oblačila ter odkrite predele zaščitimo še s kremo za zaščito pred soncem. Priporočljivo je, da izberemo klobuk, ki je ob straneh širok pet do deset centimetrov in ščiti vrat, nos in ušesa. Oblačila naj bodo iz gosto tkane tkanine in naj pokrivajo roke in noge. Podjetja, kot je Coolibar, izdelujejo posebej kvalitetna zaščitna UV oblačila.

Pri skrbni izbiri ustrezne kreme za zaščito pred soncem velja upoštevati ta osnovna pravila:

Uporabljajte kremo ki nudi zaščito širokega spektra
Uporabite zadostno količino kreme, za obraz porabite približno eno čajno žličko
Kremo nanesite približno petnajst minut preden greste na sonce in jo nato znova nanesite vsake dve do tri ure.

Kemična ali mineralna krema za sončenje?

Obstajata dve osnovni vrsti krem za zaščito pred soncem; kreme s kemičnimi (ki absorbirajo sončne žarke) in mineralnimi UV filtri (ki odbijajo UV žarke in pred njimi nudijo fizično zaščito). Kemični UV filtri so snovi, kot so avobenzon, ensulizol, homosalat, oktinoksat, oktisalat, oktokrilen, oksibenzen, itd. Mineralna UV filtra pa sta cinkov oksid in titanijev dioksid. Nekateri dermatologi trdijo, da sta obe vrsti krem primerni za uporabo, vendar pa so nekateri dermatologi in raziskovalci izrazili pomisleke glede kemikalij, ki jih vsebujejo kreme s kemičnimi UV filtri. Odkrili so, da se snovi, ki jih vsebujejo kemične kreme, absorbirajo v krvni obtok in v krvi presežejo od FDA določene mejne vrednosti. Čeprav škodljivi učinki tovrstne absorpcije niso bili dokazani, pa FDA uvaja nove smernice v povezavi z varnostjo in raziskavami teh krem. V ZDA so vse bolj popularne kreme brez kemičnih UV filtrov. Nekatere raziskave so celo ugotovile potencialno škodljiv učinek nekaterih kemičnih UV filtrov na nastanek kožnega raka ter na škodljivost le teh za korale ter vodne živali. Mineralna UV filtra cinkov oksid in titanijev dioksid načeloma veljata kot varna in učinkovita, še posebej v mikronski obliki (torej brez nanodelcev).

Koliko zaščite dejansko potrebujete?

Zaščitni faktorji segajo od 2 do preko 70. Večji faktor zaščite pomeni, da krema nudi dalj časa trajajočo zaščito. Kot primer recimo, da vaša (nezaščitena) koža postane opečena po desetminutni izpostavljenosti soncu. Krema z zaščitnim faktorjem 15 bi vašo kožo 150 minut ščitila pred nastankom sončnih opeklin.

Zdi se, da krema z zaščitnim faktorjem 30 nudi dvakrat boljšo zaščito kot ta s faktorjem 15, vendar pa to ni povsem res. Krema z zaščitnim faktorjem 15 namreč filtrira približno 93% odstotkov UVB žarkov, krema s faktorjem 30 pa 97%, krema s faktorjem 50 pa 98%. Po mnenju Ameriškega združenja za dermatovenerologijo in FDA uporaba krem za sončenje, ki imajo zaščitni faktor večji od 50, ni potrebna, saj ne obstaja zadostnih dokazov, ki bi potrjevali, da ti izdelki nudijo dodatno zaščito.

V kolikor vas skrbi, da ne prejmete dovolj vitamina D, obiskovanje solarijev in obilno sončenje vsekakor nista pravi rešitvi. Samo petminutna izpostavljenost rok in nog močnejšemu soncu nekajkrat tedensko ter kakovostna prehranska dopolnila ki jih kot dodatek k uravnoteženi prehrani jemljemo od jeseni do pomladi predstavljajo najboljšo in najbolj varno izbiro.

Kreme in pripravki

V kolikor vas zanima, ali ima losjon ali krema dejanski učinek, ki ga navaja, se morate zavedati, da le nekaj snovi (v prvi vrsti so to retinoidi) znanstveno dokazano zmanjšuje ali preprečuje nastanek gubic. Te snovi so predstavljene v nadaljevanju besedila. Večina sestavin, ki jih vsebujejo izdelki za nego kože, ni škodljivih, vendar je kljub temu, da ste morda zadovoljni z njihovim vonjem, teksturo ali kratkoročnimi učinki, potrebno dobro premisliti, preden v izdelek položite preveč upanja in denarja.

Vlažilna sredstva

Kvalitetno vlažilno sredstvo je temelj vsake učinkovite nege suhe in poškodovane kože. Vlažilna sredstva lahko navlažijo suho kožo in celo zmanjšajo opaznost gubic, vendar je učinek le začasen. Vendar kako se ob vsej možni izbiri odločiti za pravi izdelek?

Vazelin je eno izmed najučinkovitejših vlažilnih sredstev, še posebej, če ga uporabite takoj po umivanju, da v koži zadržite vlago. Prav tako je vazelin ena izmed najcenejših sestavin in le redko povzroča neželene učinke. Vendar pa ga mnogi ne uporabljajo radi, saj koža po njegovem nanosu ostane mastna. Kreme in losjoni v primerjavi z vazelinom vsebujejo več vode in so lahko zato boljša izbira za nego kože obraza. Mnoge izmed teh krem in losjonov vsebujejo humektante. To so snovi, ki ne vsebujejo olj in ki na kožo vežejo vodo in na ta način podaljšajo učinek gladke in mehke kože.

Večina vlažilnih sredstev vsebuje sestavine, kot so voda, glicerol (spojina, ki se jo pridobiva iz rastlinskih olj ali živalske masti), vazelin in stearinska kislina (nasičeno maščobno kislino). Mnogo sredstev vsebuje tudi organski komponenti propilen glikol in lanolin (vrsta voska), vendar so nekateri ljudje na njiju alergični, prav tako pa ne zagotavljata najboljše hidracije. Mnogo bolj zaželjena sestavina so ceramidi, voski, ki so naravno prisotni v koži in ohranjajo kožno pregrado ter pomagajo pri zadrževanju vlage. Nekatera vlažilna sredstva vsebujejo rastlinske sestavine, kot npr. jojobino, kokosovo ali žafranikovo olje ter linolensko kislino, ki pomagajo pri vzdrževanju zunanjega keratinskega sloja kože in kožo ohranjajo mehko. Proizvajalci prav tako uporabljajo tudi druge sestavine, kot npr. cetil alcohol (maščobni alkohol), palmitinsko kislino (maščobno kislino) in dimetikon (vrsta silikona), ki vlažilnim sredstvom zagotavljajo nežno kremno teksturo in prosojnost ter pomagajo pri stabilizaciji snovi, ki ohranjajo kožo vlažno in gladko.

Nekatera vlažilna sredstva prav tako vsebujejo sredstva za zaščito pred UV-žarki in snovi, ki pomagajo pri preprečevanju in celo odpravljanju drobnih gubic, motejn pigmentacije ter drugih znakov staranja in fotostaranja.

Pilingi

Vlažilna sredstva, ki vsebujejo eksfoliante, lahko izboljšajo izgled kože tako, da odstranijo odmrle kožne celice. Na ta način lahko kožo naredijo bolj gladko in zmanjšajo nepravilnosti, ki so nastale kot posledica prekomerne izpostavljenosti soncu. Eksfoliativna sredstva so še posebej učinkovita za nego zrele kože, ki je na pogled groba in bledikasta, saj starejša koža odmrlih površinskih celic ne odstranjuje več tako učinkovito kot mlajša.

Alfa hidroksilne (AHA) in beta hidroksilne kisline (BHA) sta dve vrsti kemičnih eksfoliantov, ki veljata za bolj učinkoviti od mnogih eksfoliativnih pilingov, mask, mil, tonikov in eksfoliativnih krpic. Vplivata namreč na vzorec celične rasti in lahko pomagata pri obnovi kolagena.

Alfa hidroksilne kisline

AHA pridobivamo iz raznega sadja (npr. grozdja, citrusov in jabolk). Alfa hidroksilne kisline na embalaži pogosto najdemo pod imenom glikolna, mlečna, malična, hidroksikaprilna, alfa-hidroksioktanojska ali sadna kislina ali izvleček sladkornega trsa. Čeprav FDA alfa hidroksilnih kislin ne obravnava kot zdravila, pa kljub temu obstajajo smernice za njihovo varno uporabo. AHA lahko namreč dražijo kožo in povečajo njeno občutljivost na UV žarke. Za domačo uporabo je priporočljivo, da uporabljajte izdelke, ki vsebujejo manj kot 10% AHA in imajo pH >3,5 (nižji pH pomeni večjo kislost). Kožo je v nekaterih primerih po nanosu potrebno sprati, odvisno od navodil, navedenih na izdelku. Ne glede na vrsto izdelka, pa je priporočljivo, da skupaj z AHA uporabljate tudi UV zaščitno sredstvo.

Mnogi estetski dermatologi in kozmetičarji za krajše tretmaje uporabljajo glikolno ali mlečno kislino v višjih koncentracijah (vendar ne več kot 30% ter ne s pH <3,0), vendar je v tem primeru potrebno ustrezno spiranje obraza ter vsakodnevna zaščita kože pred UV-sevanjem. AHA lahko v višjih koncentracijah aplicira le zdravnik.

Beta hidroksilne kisline

Beta hidroksilne kisline (BHA) so druga vrsta kemičnih eksfoliatvnih sredstev, ki imajo zmeren pozitiven učinek na stanje vaše kože. BHA, ki se uporablja v izdelkih za nego kože, je salicilna kislina (kislina, podobna aspirinu). Salicilna kislina učinkoviteje doseže mastne predele kože (npr. pore) kot AHA, zato je primerna za ljudi, ki imajo mastno, tudi aknasto kožo.

Salicilno kislino v koncetraciji 1,5 do 2% lahko najdemo v mnogih izdelkih za nego aknaste kože. Izdelki za odstanjevanje gubic običajno na embalaži ne navajajo koncetracije salicilne kisline, zato večinoma ne vemo, ali vsebujejo zadostno koncetracijo, da bi sploh bili učinkoviti. FDA priporoča, da izdelek, ki vsebuje BHA, najprej preizkusite na manjši površini kože, da preverite, ali izdelek draži kožo, ter da hkrati uporabljate UV zaščitno kremo, saj lahko BHA povečajo občutljivost kože na sonce.

Medicinska kozmetika

Nekateri kozmetični izdelki vsebujejo snovi, ki imajo medicinske učinke. Te snovi vključujejo vitamine, rastne faktorje in peptide in jih običajno najdemo v izdelkih, ki nam jih predpiše dermatolog, ali v izdelkih, ki jih je mogoče kupiti brez recepta v lekarni ali v dermatološko estetskih centrih.

Nekateri izdelki medicinske kozmetike kažejo spodbudne rezultate v boju proti znakom staranja in fotopoškodb. Raziskave kažejo, da ti izdelki naredijo kožo bolj gladko, gladijo gubice ter pomagajo pri odstranjevanju starostnih peg in rumene obarvanosti kože, ki se pojavlja s starostjo.

Vitamini in antioksidanti

Nekatera izmed najbolj zapletenih vprašanj na področju nege kože vključujejo tudi uporabo vitaminov in antioksidantov, kot npr. vitamina A, C in E ter ubikinona (koencim Q10). V teoriji je uporaba teh snovi v vlažilnih sredstvih in ostalih kozmetičnih izdelkih utemeljena. Antioksidanti na celični ravni zmanjšujejo poškodbe, ki jih povzročajo določene molekule (t.i. prosti radikali).

Nekateri vitamini in antioksidanti so ob nanosu na kožo lahko učinkoviti. Derivati vitamina A so aktivna sestavina retinoidov, zdravil, ki zmanjšujejo znake fotopoškodb kože in povečajo sintezo kolagena. Raziskave so dokazale, da vitamin C pomaga pri obnovi elastičnega tkiva in poveča količino kolagena v koži, vitamin B3 (niacinamid) pa zmanjšuje znake fotostaranja ter kancerogene učinke ultravijoličnega sevanja. Obstajajo le omejeni dokazi, da koencim Q10 (naravno prisotni antioksidant) zmerno zmanjšuje gube in ščiti pred poškodbami zaradi ultravijolične svetlobe. Alfa lipoična kislina je še en antioksidant, ki zmanjšuje gubice, starostne pege in pomaga pri glajenju kože. Baker je antioksidativna kovina, ki naj bi bila vključena v sintezo kolagena in elastina.

Kombiniranje teh snovi je verjetno bolj učinkovito od uporabe zgolj posameznih antioksidantov. Na primer, kombiniranje vitaminov C in E s ferulinsko kislino (rastlinskim antioksidantom) kožo ščiti pred fotostaranjem in rakom kože. Enake učinke pa je imela tudi uporaba kombinacije vitamina C, ferulinske kisline in phloretina (antioksidant). Bodoče raziskave bodo morda dokazale učinkovitost dodatnih kombinacij antioksidantov (ki jih nanesemo na kožo ali pa zaužijemo) za glajenje gubic in preprečevanje fotopoškodb. Ne glede na kombinacijo, pa se za zagotavljanje večje zaščite priporoča uporaba antioksidantov skupaj s sončnimi kremami in retinoidi.

Rastni faktorji

V telesu lahko naravno najdemo na stotine rastnih faktorjev, ki telesu omogočajo celjenje ran in formacijo novega tkiva. Več študij je dokazalo, da kreme, ki vsebujejo različne kombinacie teh proteinov, gladijo gubice, vendar je za potrditev teh učinkov potrebno še več raziskav. Prav tako niso določeni standardi, ki zagotavljajo kvaliteto in stabilnost izdelkov, ki vsebujejo rastne faktorje.

Priljubljen postopek je uporaba s trombociti bogate plazme, ki vsebuje visoko koncentracijo rastnih faktorjev, vendar pa učinki te terapije na starajočo kožo še niso v celoti znani. Pri pomlajevanju z lastno trombocitno plazmo, t.i. PRP postopku, pacientu odvzamemo kri, jo sprocesiramo ter nato nekatere njene komponente vbrizgamo v podkožje obraza.

Peptidi

To so snovi, ki imajo v telesu številne vloge, v kozmetiki pa jih uporabljamo za različne namene. Nekateri peptidi spodbujajo produkcijo kolagena in elastina. Drugi stabilizirajo baker (antioksidativna kovina, ki dokazano zmanjšuje gubice), povečujejo elastičnost kože ter odpravljajo druge znake fotostaranja. Obstajajo dokazi, da peptid dimetiletanolamin (DMAE ali DMEA), ki v telesu deluje kot stabilizator membrane, zmanjšuje gubice ter kožo naredi bolj čvrsto in gladko. Za potrditev teoretičnih učinkov teh snovi bo sicer potrebnih še več raziskav. Peptide lahko pridobivamo iz rastlin, živali, morskih rib in alg.

Hialuronska kislina

Hialuronska kislina je naraven sladkor, ki ga lahko najdemo v koži in drugih tkivih in ki lahko nase veže vodo za kar tisočkratnik svoje teže. Proizvajalci trdijo, da hialuronska kislina napolni kožo in ji da mladostnejši videz.

Zaradi svojih hidracijskih lastnosti je hialuronska kislina priljubljena sestavina vseh vrst serumov in krem za nego kože. Molekule hialuronske kisline so prevelike, da bi lahko učinkovito prodrle globlje v kožo. Kljub temu pa ti izdelki, v kolikor so nanešeni topikalno, začasno hidrirajo površino kože tako, da povlečejo vodo v njen vrhnji sloj.

Prav tako se hialuronska kislina uporablja tudi za AquaLUXE mikronidling, mezoterapijo, Profhilo in dermalna polnila. Učinki hialuronske kisline so dolgotrajnejši, če snov injiciramo v globlje plasti kože.

Retinoidi

Retinoidi so topikalne učinkovine, ki temeljijo na vitaminu A ter zmanjšujejo gubice. So najbolj priljubljena in raziskana sredstva proti staranju. Prvi retinoid je bil Tretinoin, pod lastniškim imenom Retin-A. V 70. letih prejšnjega stoletja se je uporabljal za zdravljenje aken, raziskovalci pa so kasneje ugotovili, da tudi zmanjšuje hiperpigmentacije in pospešuje obnavljanje površinskih kožnih celic.

Retnoidi gladijo gubice tako, da spodbujajo sintezo kolagena. Hkrati tudi spodbujajo tvorbo novih žil v koži, kar izboljša njeno barvo. Prav tako so retinoidi učinkoviti pri odpravljanju starostnih peg ter za mehčanje grobih mest na koži. Potrebno je tri do šest mesecev redne uporabe, preden lahko opazimo vidno izboljšanje gubic, optimalni rezultati pa so vidni po šestih do dvanajstih mesecih uporabe. Ker lahko retinoidi kožo dražijo in izsušijo, dermatologi priporočamo, da jih na začetku uporabljate vsak drugi dan in pogostost uporabe nato postopno povečate tako, da jih kasneje uporabljate vsak večer pred spanjem. Retinoidi povečajo občutljivost kože na sončno svetlobo, zato priporočamo, da podnevi uporabljajte UV zaščitno kremo. Za ohranjanje učinkov je potrebno retinoide uporabljati stalno.

Tretinoin, tazaroten, trifaroten in adapalen so retinoidi, ki se izdajajo na recept. Adapelen je možno kupiti tudi brez recepta (v blagi 0,1% formuli, medtem ko zdravilo na recept vsebuje 0,3% adapalena).

Poleg prej omenjenih učinkovin obstajajo še nekateri drugi izdelki, ki vsebujejo retinoide (npr. retinol) in so na voljo brez recepta. Ker te učinkovine niso tako močne (in posledično ne tako dražeče), so tudi manj učinkovite pri odpravljanju gubic kot tretinoin, vendar kljub temu pomagajo pri blaženju posledic fotostaranja. Boljši učinek gladke kože je mogoče doseči s kombiniranjem tretinoina in AHA.

Leksikon