...

Zdravju nevaren modni trend

Zagorela polt je včasih veljala za znak zdravja in lepote. Vendar je zagorela polt dejansko že blaga poškodba kože.

Sogovornica poudarja, da se lepotni trendi spreminjajo in kot znak lepe in zdrave kože velja svetla polt, brez pigmentnih madežev in brez dolgoročnih posledic, ki jih prekomerno sončenje pusti na koži, kot so usnjat videz kože, globoke gube …

Ali je zdravju nevarno le sonce poleti? Pomladi in jeseni manjkrat pomislimo na to, da bi se namazali s kremo z zaščitnim faktorjem, če smo izpostavljeni soncu?

Med marcem in oktobrom sonce v naših krajih močneje pripeka. Takrat je priporočljivo uporabljati kreme za zaščito pred soncem, če smo le temu bolj izpostavljeni, oziroma na obrazu vsakodnevno ne glede na izpostavljenost ali vreme, če se želimo izogniti fotostaranju kože obraza. Ne pozabimo na zaščito obraza tudi pozimi na smučišču, saj se UV sevanje odbija od snega.

Ali se je treba zaščititi s kremami z zaščitnim faktorjem tudi v dopoldanskem in popoldanskem soncu? Denimo pred 11. in po 16. uri?

Sončni žarki so najbolj intenzivni med 10. in 16. uro, zato (v kolikor je to le možno) poskušajte takrat zmanjšati čas, ki ga preživite zunaj. Priporočljivo se je zaščititi tudi pred in po zgoraj navedenih urah, predvsem če nismo v senci. Na nekaterih predelih sonce močno pripeka že ob deveti uri zjutraj, drugje vse do 19. ure zvečer. Potrebno se je prilagoditi kraju, kjer se v danem trenutku nahajamo in ukrepati tako, da nas sonce ne opeče.

Poleg krem za zaščito pred soncem se pred soncem se lahko učinkovito dodatno zaščitimo tako, da nosimo pokrivalo in kakovostna UV oblačila. Priporočljivo je, da izberemo klobuk, ki je ob straneh širok pet do deset centimetrov in ščiti vrat, nos in ušesa. Te predele namreč premalokrat zaščitimo. Pri skrbni izbiri ustrezne kreme za zaščito pred soncem velja upoštevati osnovna pravila:

  • Uporabljajte kremo, ki nudi zaščito širokega spektra.
  • Uporabite zadostno količino kreme, za obraz porabite približno eno čajno žličko.
  • Kremo nanesite približno petnajst minut preden greste na sonce in jo nato znova nanesite vsake dve do tri ure.

So kakšne pogoste zmote, ki krožijo o soncu oziroma sončenju?

Da, recimo zmota o tem koliko nas določen zaščitni faktor zaščiti, npr. da krema z zaščitnim faktorjem 30 nudi dvakrat boljšo zaščito kot ta s faktorjem 15.

Zaščitni faktorji segajo od 2 do preko 70. Večji faktor zaščite pomeni, da krema nudi dalj časa trajajočo zaščito. Kot primer recimo, da nezaščitena koža postane opečena po desetminutni izpostavljenosti soncu. Krema z zaščitnim faktorjem 15 bi to kožo 150 minut ščitila pred nastankom sončnih opeklin. Zdi se, da krema z zaščitnim faktorjem 30 nudi dvakrat boljšo zaščito kot ta s faktorjem 15, vendar pa to ni povsem res. Krema z zaščitnim faktorjem 15 namreč filtrira približno 93% odstotkov UVB žarkov, krema s faktorjem 30 pa 97%, krema s faktorjem 50 pa 98%.

Tudi zmota o tem, da nas kreme s faktorji večjim od 50 zaščitijo bolje. Po mnenju Ameriškega združenja za dermatovenerologijo in FDA uporaba krem za sončenje, ki imajo zaščitni faktor večji od 50, ni potrebna, saj ne obstaja zadostnih dokazov, ki bi potrjevali, da ti izdelki nudijo dodatno zaščito.

Če ni sončno, ne potrebujemo zaščite pred soncem, je naslednja zmota. Namreč skozi oblake prodre do zemlje približno 80 odstotkov UV sevanja.

Otroci so manj občutljivi na sonce kot odrasli je naslednja velika zmota, saj velja ravno obratno. Sončne opekli v otroštvu in mladostništvu so namreč dokaza dejavnik tveganja za kožnega raka.

Sonce ima tudi pozitivne učinke na naše zdravje, lahko poveste kakšne in kakšno naj bo varno izpostavljanje soncu – če sploh je kaj takega?

Sonce ima številne koristne učinke na naše zdravje, izboljšuje naše počutje, lahko pripomore k izboljšanju številnih bolezni, tudi kožnih (npr. psoriaze), vendar sončenje kot tako, če si predstavljamo ležanje na plaži ali tudi delo na kmetiji, v tistih urah, ko je sonce najmočnejše vsekakor ni zdravo in celo ogroža naše zdravje. Res pa je, da se vitamin D tvori najbolj ob izpostavljenosti soncu okrog poldneva.

V kolikor vas skrbi, da ne prejmete dovolj vitamina D zaradi ustrezne zaščite pred soncem, obiskovanje solarijev in obilno sončenje vsekakor nista pravi rešitvi.

Samo petminutna izpostavljenost rok in nog močnejšemu soncu nekajkrat tedensko ter kakovostna prehranska dopolnila, ki jih kot dodatek k uravnoteženi prehrani jemljemo od jeseni do pomladi predstavljajo najboljšo in najbolj varno izbiro.

Kakšne pa so (lahko) negativne posledice izpostavljenosti soncu?

Žal so lahko številne in se dermatologi v svojih ambulantah srečujemo vsakodnevno s pacienti, ki nosijo posledice prevelike izpostavljenosti sončni svetlobi v svoji preteklosti. Naj izpostavim nemelanomske kožne rake, bazalnocelični in skvamoznocelični karcinom, le ti se lahko na koži kažejo kot ranica, ki ne zaceli, kot biserna bunčica, ki počasi raste, kot sveža pordela koža, na kateri se naredi krasta.

Hujša oblika kožnega raka je melanom, ki če ni ugotovljen pravočasno, lahko zaseva v bezgavke in notranje organe ter je lahko smrten. Na srečo je ob zgodnjem odkrivanju in pravočasnem začetku zdravljenja preko 90 odstotkov primerov tega raka ozdravljivega, upajmo, da se to ne bo spremenilo zaradi dolgih čakalnih vrst na dermatološke preglede. Žal število obolelih z melanomom narašča.

Melanom lahko nastane na novo ali pa že iz prej obstoječega kožnega znamenja, ki se spreminja v barvi, velikosti, dobiva nepravilne robove,..

Nekateri ljudje so lahko alergični na sončno svetlobo in ob njeni izpostavljenosti se jim na koži pojavijo izpuščaji, prav vsi pa smo dovzetni za fotostaranje kože, predvsem tisti s svetlo poltjo in modrimi očmi. Izpostavljenost soncu z leti povzroči nastanek gubic ter kože, ki na pogled izgleda povešena, rumena, suha in luskava.

Fotostaranje prav tako pripomore k nastanku kožnega raka. Ker izpostavljenost sončnim žarkom pospeši razpad kolagenskih vlaken, ki dajejo oporo tudi krvnim žilam, lahko dolgotrajna izpostavljenost poveča tveganje za nastanek podplutb.

Znake kronološkega staranja lahko relativno enostavno ločite od teh, ki so posledica fotostaranja. To lahko storite tako, da si ogledate črte ter teksturo in pigmentacijo kože na obrazu in dlaneh. To kožo nato primerjajte s predeli telesa, ki niso bili tako močno izpostavljeni sončni svetlobi (npr. trebuh ali zadnjica). Razlika v stanju je lahko pretresljiva, še posebej, če ste v življenju opravljali poklic, zaradi katerega ste bili veliko izpostavljeni soncu.

Avtorica: Noemi Kandus

Članek je bil objavljen na Med.Over.Net. 
Do članka lahko dostopate tukaj.

Komentirajte

Košarica
Scroll to Top
Seraphinite AcceleratorBannerText_Seraphinite Accelerator
Turns on site high speed to be attractive for people and search engines.